Esperanto je jezik, posebej uporaben za mednarodno sporazumevanje.
Ideja jezika je: ustvariti nevtralen jezik, ki bi pomagal podreti meje med ljudmi in jim pomagal, da bi drug drugega gledali kot soseda.
L. L. Zamenhof je izdal prvi učbenik esperanta leta 1887.
Namen esperanta je bil ustvariti drugi jezik za vse ob hkratnem ohranjanju materinščine vsakega posameznika.
Esperanto je živ jezik 🙂
Slovnica je popolnoma pravilna
Slovnica je popolnoma pravilna in obsega 16 glavnih pravil. Zato je bil esperanto ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv.
Besedišče izhaja iz romanskih jezikov
Besedišče v glavnem izhaja iz romanskih jezikov (okoli 70%), čeprav so prisotne tudi besede iz germanskih in slovanskih jezikov.
Esperanto naj bi omogočil vsem ljudem enakopravno in neposredno sporazumevanje ob hkratnem ohranjanju materinščine.
1000 ljudi govori esperanto kot materni jezik
Po dveh desetletjih uporabe so bili rojeni prvi otroci, ki so s svojimi starši govorili esperanto, torej prvi materni govorci tega jezika. Danes naj bi bilo 1000-2000 ljudi, ki govorijo esperanto kot materni jezik.
Zakaj je Zamenhof ustvaril esperanto?
Zamenhof v pismu Nikolaju Borovku leta 1895 lepo opiše razmere Białystoku, ki so ga vodile, da je izumil mednarodni jezik esperanto:
“Mesto, kjer sem se rodil in preživel svoje otroštvo, je usmerilo vse moje bodoče borbe. V Byalistoku so bili prebivalci razdeljeni na štiri različne elemente: Ruse, Poljake, Nemce in Žide, od katerih je vsak govoril svoj jezik in videl v vseh ostalih sovražnike. V takem mestu občutljiva oseba bolj kot drugje zazna bedo, izhajajočo iz jezikovnih delitev in vidi, da so različni jeziki prva, oziroma najbolj vplivna podlaga za delitev človeške družine v skupine sovražnikov. Vzgojen sem bil kot idealist, naučen, da so ljudje bratje, medtem ko sem na ulici na vsakem koraku zaznaval, da tam ni ljudi, temveč samo Rusi, Poljaki, Nemci, Židi in tako naprej. To je vedno hudo mučilo moj mladi duh, pogosto se sicer ljudje lahko nasmehnejo taki otroški tesnobi glede stanja sveta. takrat sem mislil, da so odrasli vsemogočni, zato sem si pogosto rekel, da bom, ko odrastem, uničil to zlo.”
— L. L. Zamenhof, v pismu Nikolaju Borovku, okoli leta. 1895
Zakaj se učiti esperanto?
Esperanto ni samo sredstvo za komuniciranje, ampak predvsem način za promocijo miroljubnega sožitja različnih ljudi in kultur.
Esperanto Slovenija 