Zgodovina esperanta v Sloveniji

Med Slovenci je ideja o mednarodnem jeziku sledila evropskim tokovom. Prvi pomembnejši esperantisti so bili Henrik Haas, Ljudevit Koser, Danilo Herkov, Jakob Stefančič, Damjan Vahen, Rudolf Rakuša, Mica Petrič, Peter Zlatnar.

Prvi učbenik Popolna slovnica esperantskega jezika je 1910 izdal Ljudevit Koser. Istega leta je bilo v Mariboru ustanovljeno prvo društvo, do 1929 jih je bilo 11 (Ljubljana, Logatec, Celje, Jesenice, Vrhnika, Selca blizu Škofje Loke, Ruše, Novo mesto, Brežice, Kranj).

Prvo večje srečanje je bil jugoslovanski kongres esperantistov v Mariboru leta 1925. Leta 1925 je izšla esperantska slovnica Dušana Maruzzija, leta 1928 je Alojz Tavčar izdal slovensko-esperantski in esperantsko-slovenski slovar . Radio Ljubljana je v obdobju 1929-1938 pripravil več kot 200 oddaj esperantskega tečaja in poročil v esperantu.  V obdobju 1931-1935 so izhajali v esperantu tudi turistični prospekti.

Leta 1937 je mariborski pedagog Rudolf Rakuša napisal kakovosten učbenik Esperanto. Učbenik mednarodnega jezika za šole, tečaje in samouke (ponatis leta 1967-68), in leta 1957 še Esperantsko pedagogiko, ki jo še sedaj uporabljajo po svetu.

 

Po 1945 je esperantsko gibanje zajelo predvsem šolsko mladino, za kar se je zavzemal zlasti Peter Zlatnar ml.; leta 1956 je bila ustanovljena je bila strokovna sekcija učiteljev esperanta.  V Kranjski Gori (1957) in Bohinju (1958) sta bila mednarodna esperantska pedagoška tedna, ki se ju je udeležilo 29 učiteljev iz 28 šol s 597 učenci. V letih 1967-76 je bilo v Mariboru 10 usklajevalnih konferenc za uvedbo esperanta v šole. Na njih so sodelovali esperantisti iz Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Po dogovoru se je v teh državah začel poskusni pouk na 29 osnovnih šolah z 920 učenci. Leta 1976 je bila v Primoštenu v Dalmaciji pod pokroviteljstvom Unesca organizirana Mednarodna pionirska šola, v kateri je sodelovalo 120 učencev in 20 pedagogov iz teh držav.

Po anketi 1972 so si pouk esperanta želeli na večini slovenskih osnovnih šol. V šolskem letu 1985/86 so poučevali esperanto na 23 šolah (450 učencev). Na Pedagoški Akademiji v Ljubljani je bil leta 1985/86 vpeljan študij esperanta.

V letih 1955-63 je v Ljubljani izhajala jugoslovanska esperantska revija La Suda stelo.

Leta 1957 je Otmar Avsec napisal Esperantsko-slovenski in slovensko-esperantski slovar (druga izdaja 1972). Najobsežnejši slovensko-esperantski slovar je leta 1963 izdala Mica Petrič, ki je sedaj  dostopen tudi v elektronski obliki na portalu Termania.

Leta 1999 sta bila izdana dva slovarja: Esperantsko-slovenski slovar  (avtorji Otmar Avsec, Janez Jug, Marija Zlatnar Moe) in Slovensko-esperantski slovar (avtorja Zlatko Tišljar in Aleksander Heřman).

Leta 1960 je založba Mladinska knjiga izdala knjigo za otroke Ukradena svetilka, leta 1967 pa še več knjig za otroke v esperantu: Muca Copatarica, Moj dežnik je lahko balon in Snegulčico.

          

Originalno v esperantu so pisali Rudolf Rakuša, Damjan Vahen, Franjo Modrijan, Peter Zlatnar ml., Drago Kralj in Vinko Ošlak.

Prevodi iz slovenščine v esperanto: že pred 2. sv. vojno je Franjo Modrijan prevedel v esperanto Cankarjevega Hlapca Jerneja (Servisto Jernej kaj lia rajto, 1936), Damjan Vahen je prevedel Prešernov Krst pri Savici (Bapto če Savica, 1938); 1954 je Jože Kozlevčar prevedel Levstikovega Martina Krpana, Tone Logar pa Prešernov Sonetni venec (1986).  Vinko Ošlak je leta 1992 prevedel zbirko novel moderne slovenske proze Na sončni strani Alp, leta 1995 kratek roman Andreja Capudra Bič in vrtavka, leta 1999 Cankarjev roman Hiša Marije pomočnice, leta 2008 Trubarjevo Pridigo o veri, leta 2013 Kosovelovo pesniško zbirko V zlatem čolnu, leta 2015 Napredek romarja Johna Bunyana ter izbrane eseje Miklavža Ocepka Totalitarizem in čas, leta 2017 pa roman Prežihovega Voranca Doberdob.

  

Prevodi iz esperanta v slovenščino: leta 1960 je Boris Grabnar prevedel Nepal odpira vrata T. Sekelja, Vinko Ošlak pa leta 1984 Življenje Gandija Edmonda Privata, leta 1988 Lačne kamne indijskega pisatelja Rabidnranata Tagoreja. Leta 2017 je Milan Jarnovič prevedel v slovenščino roman Blejski zvon avtorja Stevana Živanovića, ki je edini roman izvirno napisano v esperantu, ki se dogaja v Sloveniji. Roman, ki je dvojezičen, je izdalo Esperantsko društvo Maribor.

Poleti leta 2007 od 28. julija do 4. avgusta je potekal v Mariboru 7. kongres evropske esperantske unije.

V zadnjem obdobju je izšlo več učbenikov esperanta: leta 2014 sta Gvozden Sredić in Karl Kovač napisala Esperanto za železničarje in druge, leta 2015 je Simona Klemenčič napisala Esperanto – intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto.

V Sloveniji poteka tečaj esperanta v Mariboru (Esperantsko društvo Maribor organizira tečaj v Dijaškem domu Maribor). Od leta 2008 poteka na Osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru tečaj mednarodnega jezika esperanto v obliki interesne dejavnosti, kjer preko angleščine z aplikacijo Duolingo in s tablicami učenci napredujejo v znanju angleščine, esperanta in tudi slovenščine.

 

Do nedavnega je potekal tudi lektorat esperanta v Ljubljani na Filozofski fakulteti, vendar so ga zaradi krčenja finančnih sredstev ukinili.

Vir: Enciklopedija Slovenije, Wikipedijino geslo v esperantu o Vinko Ošlaku, članek v časopisu Večer 100 let esperanta v Sloveniji